Tip:
Highlight text to annotate it
X
Ja, to je Sunset Boulevard,
Los Angeles, Kalifornija.
Ura je pet zjutraj.
To je oddelek za umore,
skupaj z detektivi in novinarji.
Dobili so porocilo o umoru
v eni od hiš na ulici 10000.
O njem boste brali
v vecerni izdaji.
Slišali boste po radiu
in videli po televiziji,
kajti vpletena je nekdanja igralka,
ena od najvecjih.
Toda preden slišite popaceno
in napihnjeno zgodbo,
preden jo dobijo v roke
hollywoodski casnikarji,
bi morda radi slišali
resnicna dejstva.
Ce je tako,
ste na pravem mestu.
Truplo mladega moža so našli
v bazenu njene vile.
Dvakrat je bil ustreljen v hrbet,
enkrat v trebuh. Nepomembnež.
Scenarist, ki je napisal nekaj
drugorazrednih filmov.
Uboga para.
Vedno si je želel bazen.
Na koncu ga je dobil,
samo cena je bila malce visoka.
Vrnimo se pol leta nazaj,
ko se je vse zacelo.
Moj položaj ni bil rožnat.
Že dolgo nisem
delal v studiu.
Z muko sem pisal izvirne
zgodbe, dve na teden.
Ampak kazalo je,
da sem izgubil obcutek.
Morda niso bile dovolj izvirne,
ali pa so bile prevec.
Vem le to,
da se niso prodajale.
Ja?
- Joseph C. Gillis?
- Tako je.
- Prišli smo po avto.
- Kakšen avto?
Plymouth s premicno streho
1946, registracija 40 R 116.
- Kje so kljuci?
- Zakaj bi vam jih dal?
Dovolj dolgo so vam prizanašali,
trikrat niste placali.
Sodni nalog imamo.
Dajte kljuce.
- Ali hocete, da ga odvlecemo?
- Avta ni tukaj.
- Mar res?
- Posodil sem ga prijatelju.
- Šel je v Palm Springs.
- Zaradi zdravja?
- Ce ne verjamete, poglejte sami.
- Verjemite vi nam.
Ce avta do jutro opoldne ne bo tu,
boste videli vraga.
Zelo lepo govorite.
Ce sem hotel obdržati avto,
sem potreboval 290 $ .
Ni bil v Palm Springsu
in ni ga bilo v garaži.
Izterjevalce sem
prehitel.
Vedel sem, da bodo prišli,
zato nisem tvegal.
Pušcal sem ga za Rudyjevim
salonom za lošcenje cevljev.
Rudy ni spraševal
o financah,
pogledal je pete in vedel,
koliko je ura.
S Paramountom sem se
pogajal za neko zgodbo.
Agent ni verjel vanjo, a imel
sem pomembnega znanca.
Napocil je cas, da ga uporabim.
Pisal se je Sheldrake.
Bil je pretkan producent,
kar so dokazovali ciri.
Casa imaš pet minut.
O cem govori zgodba?
Igralec bejzbola,
ki je nekoc izvršil rop,
poskuša zaživeti pošteno.
Hazarderji mu ne dovolijo.
Zahtevajo, da poskrbi
za poraz na prvenstvu.
Nekaj takega,
ampak glaven je razplet.
- Imaš naslov?
- "Bases Loaded." To je osnutek.
Pozanimaj se, kaj imajo
o tekstu "Bases Loaded."
Pri Foxu se ogrevajo zanj,
samo Zanuck ni za to.
Bi lahko bil igralec
Ty Power?
Najboljšega imaš,
Alana Ladda.
Zanj bi bila to sprememba.
Snemanje ne bo težavno.
Veliko je zunanjih prizorov.
Stroški bodo manj kot milijon.
- Oprosti.
- Demarest bi bil trener.
Stari trener jo je skupil
in vcasih izgubi glavo.
Tu je "Bases Loaded." Dodala
sem dve strani povzetka.
- Hvala.
- Toda ne trudite se.
Pisca žene glad.
Ni nicesar za Ladda?
Gre za predelavo
necesa slabega.
Predstavljam vam avtorja
g. Gillisa. Gdc. Kramer.
Ime mi je Betty Schaefer.
Najraje bi se vdrla v tla.
- Morda lahko pomagam.
- Zdelo se mi je zanic.
Medlo in obrabljeno.
Kaj priporocate?
Joycea, Dostojevskega?
Filmi bi morali
kaj povedati.
Zgodba ni dovolj.
Vi bi zavrnili V vrtincu.
Jaz sem menil, da ne bo nihce
gledal filma o državljanski vojni.
Osnutek mi ni bil všec,
ker sem slišala, da ste nadarjeni.
Letos si moram
služiti kruh.
Zato ste vzeli zgodbo
in jo zlošcili.
Grde besede. Govorita
kot newyorški kritiki.
- To je vse, gdc. Kramer. Schaefer.
- Zbogom, g. Gillis.
Naslednjic bom napisal
Gole in mrtve.
Kaže, da je Zanuck
dobil film o bejzbolu.
Nisem pricakoval,
da bo dobil oskarja.
lšcemo Betty Hutton.
Ga vidite kot Betty Hutton?
- Pravzaprav ne.
- Pocakajte.
Lahko bi imeli igralke softballa,
dodali pesmi
in dobili bi mjuzikal: Zgodilo se
je ob igrišcu. Zgodba ženske.
Ce poskušate duhoviciti,
vam ne uspeva. Potrebujem delo.
- Nicesar nimam.
- Sprejel bi karkoli.
Res ni nicesar.
G. Sheldrake, bi mi morda
lahko posodili 300 $?
Ali bi lahko?
Gillis...
Lani mi je nekdo
prodal ranc.
Denar sem si sposodil
v banki.
Letos sem moral vzeti hipoteko,
da lahko placam zavarovanje...
Potem sem se
odpeljal v štab.
Veliko nas tako misli
o Schwabovi drogeriji.
Je nekakšna pisarna,
kavarna in cakalnica.
Cakanje...
Cakanje na veliki met.
Priskrbel sem si kovance
in zacel pošiljati SOS.
Agenta seveda
nisem dobil.
Poklical sem prijatelja
Artieja Greena.
Prijazen clovek,
pomocnik režiserja.
Posodil bi mi lahko 20 $,
ampak to je bilo premalo.
Potem sem govoril z nekaj
kimavci. Meni so rekli ne.
Koncno sem izsledil svojega
agenta. Velikega sleparja.
Je iskal delo za ubogega
Joea Gillisa?
Bil je zaposlen v Bel Airu,
s palicami za golf.
Potrebuješ 300 $? Lahko bi
ti jih dal, pa ti jih ne bom.
- Ne?
- Nisem zgolj tvoj agent.
- Tvoj prijatelj sem.
- Tako?
Najboljše stvari so napisali
s praznim želodcem.
Ko svoj dar vpneš
v rutino, si oplel.
Za moj avtomobil gre.
Brez njega sem kot brez nog.
Kaj boljšega se ti ne bi moglo
zgoditi. Zdaj boš moral pisati.
Kaj pa misliš, kaj sem pocel?
Potrebujem 300 $ .
Morda potrebuješ
drugega agenta.
Med vožnjo v mesto
sem iskal možnosti.
Našel nisem nobene.
Ocitno nisem bil
iz pravega testa.
Napocil je cas, da pozabim
Hollywood in grem domov.
Ce bi zastavil vso kramo, bi morda
imel za vozovnico do Ohia,
kjer bi spet delal pri; ; Dayton
Evening Postu; ; za 35 $ na teden.
Vsi bi mi privošcili.
Pa se pojdite vi poskusit
v Hollywood.
Mislite, da bi...
Znašel sem se na dovozu
velikega dvorca,
ko je bil videti odslužen
in zapušcen.
Na koncu dovoza
se je ponujal lep prizor.
Velika prazna garaža,
ki je ni uporabljal nihce.
Kraj kot narocen za avtomobil
z iskanimi številkami tablic.
V garaži pa je stal
še en stanovalec.
Orjaški avtomobil
tuje znamke.
Gotovo je pil neznanske
kolicine goriva.
Imel je tablico iz I. 1932. Takrat
so se najbrž izselili lastniki.
Nisem smel nazaj v stanovanje,
ker so mi krvosesi sledili.
Do povratka v Ohio sem nameraval
ostati pri Artieju Greenu.
Iz Daytona bi oderuhom
poslal razglednico
in jim povedal,
kje je avto.
Hiše se ni splacalo
vec vzdrževati.
Take so gradili nori filmarji
v norih dvajsetih letih.
Zanemarjena hiša
ima nesrecen videz.
Pri tej je bilo to
posebej izrazito.
Bila je kot starka iz
Velikih pricakovanj,
gdc. Haversham v razpadajoci
porocni obleki in strgani tancici,
ki se znaša *** svetom,
ker so jo prezrli.
Vi, zakaj ste
tako pozni?
Zakaj ste me pustili
tako dolgo cakati?
Stopite noter.
Avto sem dal v garažo.
- Vstopite.
- Avto bi...
Obrišite si podplate.
Dobro.
Neprimerno ste obleceni
za priložnost.
- Kakšno?
- Pošlji ga gor, Max.
- Po stopnicah.
- Poslušajte me.
- Gospa caka.
- Mene?
Prav.
Ce potrebujete pomoc
pri krsti, me poklicite.
Tukaj sem.
Stopite noter.
Položila sem ga na
masažno mizo ob ognju.
Rad je imel ogenj,
vanj je drezal s palico.
Pokopali ga bomo na vrtu.
Je to protizakonito?
- Ne bi vedel.
- Ni mi mar.
Krsta mora biti bela,
oblecena v saten,
bel ali temno rožnat.
Morda živo rdec.
Naj bo veselo.
Koliko? Ne zasolite mi cene
samo zato, ker sem bogata.
Nisem pravi. Imel sem
težave s prazno zracnico.
Zavil sem v vašo garažo.
Mislil sem, da je hiša prazna.
- Ni. Poberite se.
- Žal mi je.
Sožalje ob vaši izgubi.
Rdeca se mi ne zdi prava barva.
- Vas nisem že nekje videl?
- Boste šli, ali poklicem slugo?
Norma Desmond ste.
Bili ste zvezda nemih filmov.
Še sem velika. Filmi
so postali majhni.
Vedel sem, da je z njimi
nekaj narobe.
Mrtvi so, konec je z njimi.
Bili so casi, ko so bile vanje
uprte oci vsega sveta.
Ampak to ni bilo dovolj.
Hoteli so tudi ušesa.
Odprli so svoja velika usta
in zaceli cvekati, cvekati.
Tu nastopi pokovka. Kupite
jo in si zamašite ušesa.
Poglejte genije
v pisarnah.
Unicili so idole.
Fairbanksa, Gilbertsa
in Valentina.
Koga imamo zdaj?
Same nule.
Ne obsojajte mene,
samo scenarist sem.
Tako? Pišete besede,
besede, še vec besed.
Iz njih ste spletli vrv
in zadavili filme.
Mikrofon ujame
zadnje grgotanje
in v barvah posnamejo
rdec požren jezik.
- Zbudili boste opico.
- Poberite se. Max!
Drugic bom vzel
album z avtogrami.
Ali pa beton,
da dobim odtise stopal.
Že dobro, odhajam.
Samo trenutek.
Rekli ste, da ste pisec.
- Zakaj?
- Ste ali niste?
- To je moj poklic.
- Ste že pisali scenarije?
Seveda. Hocete seznam?
Nekaj bi vas prosila.
Stopite z mano.
Zadnji je o kmetavzih
na suhi zemlji.
Vendar ne ugotovite,
ker se vse odigra
na torpednem colnu.
Domace, kajne?
Umakniti moram orgle.
Raje jih naucite
lepše melodije.
Povejte mi nekaj, mladenic.
Kako dolgi so dandanes
scenariji? Koliko strani?
Odvisno od filma.
Zelo pomemben bo.
Pisala sem ga vec let.
Tega je za šest filmov.
Zgodba o Salome.
Režiral ga bo DeMille.
- DeMille? - Veliko filmov
sva posnela skupaj.
- In vi boste igrali Salome?
- Kdo pa?
Nisem vedel, da
nacrtujete povratek.
Sovražim to besedo.
Rece se vrnitev.
Vrnila se bom milijonom, ki mi niso
odpustili, da ne igram vec.
- Tudi prav.
- Salome. Kakšna ženska.
Kakšna vloga. Princesa
zaljubljena v svetega moža.
Pleše svoj ples
pod tancicami.
Ko jo zavrne, zahteva
njegovo glavo na pladnju.
Poljubi njegove hladne,
mrtve ustnice.
- V Pomoni jim bo všec.
- Všec jim bo povsod.
Preberite prizor,
preden ga da ubiti.
Scenarist vam lahko
ukrade delo.
Ne bojim se. Preberite.
Max, prinesi pijaco.
Sedite. Je dovolj svetlo?
- Dobro vidim.
- Rekla sem, da sedite.
Nisem imel nobenih
nujnih opravkov.
Razen s fanti iz oddelka
za terjatve.
In omenila je pijaco.
Zakaj pa ne?
Vcasih je zanimivo videti,
kako slabo je lahko slabo pisanje.
To je obetalo skrajnost.
Le kaj bi grafolog razbral
iz teh otroških cack?
Max je pripeljal
šampanjec in kaviar.
Pozneje sem ugotovil, da v tem
mracnem gradu živi edino še on.
O njem sem odkril tudi
nekaj drugih stvari.
Ona je sedela zvita
kot vzmet ure,
s cigareto vpeto
v cudno držalo.
Cutil sem, da me gleda
skozi temna ocala,
me izziva, naj mi
ne bo všec,
ali me na svoj ponosni
nacin roti, naj mi bo.
Pomenilo ji je zelo veliko.
Vzdušje je bilo res prijetno.
Skrajno živcna ženska,
Max, mrtva opica zgoraj
in veter, ki je vsake toliko
casa zasopel skozi pišcali.
Pozneje, samo
za šaljiv vložek,
je prišel pravi clovek
z otroško krsto.
Vse je bilo opravljeno
nadvse dostojanstveno.
Gotovo je bil zelo
pomemben šimpanz.
Morda pravnuk
King Konga.
Ura je morala biti že enajst
in bilo mi je malce slabo.
Zaradi sladkega šampanjca
in šunda, ki sem ga bral.
Bedasta mešanica
melodramaticnih zapletov.
Toda takrat sem že zacel
snovati svojo zaroto.
- Torej?
- Imenitno.
Seveda je.
Morda je predolgo in se ponavlja,
ampak saj pisanje ni vaš poklic.
- Pisala sem s srcem.
- Prav gotovo.
Zato je sijajno.
- Potrebuje malce vec dialoga.
- Zakaj?
- Z ocmi lahko povem vse.
- Nekaj popravkov je nujnih.
- Ne bosta ga raztrgali.
- Seveda ne.
Toda besedilo je treba urediti.
Boste že koga našli.
Koga? Biti bi moral kdo,
ki mu zaupam.
Kdaj ste rojeni?
V katerem znaku?
- Ne vem.
- Kateri mesec?
21. december.
Strelec. Strelci so mi všec.
Lahko jim zaupaš.
- Hvala.
- Rada bi, da opravite vi.
Jaz? Nimam casa. Koncal sem
scenarij in caka me že drugi.
Ni mi mar.
Precej drag sem.
Na teden dobim 500 $ .
Ne skrbite zaradi denarja.
Splacalo se vam bo.
- Ostanek bom prebral doma.
- Ne morete ga odnesti iz hiše.
- Preberite ga tukaj.
- Pozno je.
- Ste poroceni, gospod...
- Gillis. Samski.
- Kje živite?
- V naselju Alto Nido.
- Je kaj narobe z vašim avtom?
- Ja.
- Zakaj ne ostanete tukaj?
- Vrnil se bom zjutraj.
Neumnost. Spali boste
v sobi *** garažo.
Max vas bo
odpeljal tja. Max!
Bil sem zadovoljen s tem,
kako sem se znašel.
Vrgel sem trnek
in ona je zgrabila.
Medtem ko bom popravljal besedilo,
bo moj avto na varnem.
In pri tem bi moral
veliko zaslužiti.
Sobe že dolgo
ni nihce uporabljal.
Nikoli ne bo lepa,
toda za eno noc bo dobra.
- Posteljo sem vam postlal popoldne.
- Kako ste vedeli, da bom ostal?
Kopalnica je tamle. V njej
so brisace, milo in šcetka.
Norma Desmond
je nenavadna ženska.
Bila je najvecja. Ne morete
vedeti, premladi ste.
Na teden je prejela
po 17.000 pisem.
Moški so placevali
frizerju za njene lase.
Maharadža je
hotel nogavice.
Pozneje se je
z njimi obesil.
Zapeljal sem
na zanimiv dovoz.
Ste, gospod. Lahko noc.
Tudi njega sem oznacil
za malce norega.
Morda posledica kapi.
Kazalo je, da je vsa hiša
grozece ohromela
in nepovezana z ostalim
svetom pocasi propada.
Videl sem teniško igrišce,
ali njegove ostanke
z zbledelimi oznakami
in povešeno mrežo.
Seveda je imela tudi bazen.
Kdo ga takrat ni imel?
V njem sta pred 10000 nocmi plavala
Mabel Normand in John Gilbert.
Pa Vilma Banky
in Rod La Rocque.
Zdaj je bil prazen.
Ali je bil res?
Dogajalo pa se je še nekaj drugega:
pokop starega šimpanza,
ki je bil izpeljan
skrajno slovesno.
Kot bi v grob polagala
edinega otroka.
Je bilo njeno življenje
res tako prazno?
Vse je bilo cudaško, toda sledile
so še bolj cudaške stvari.
Ponoci sem imel zmedene
sanje. V njih je igral lajnar.
Nisem videl njegovega obraza,
toda lajna je bila v crnem.
Šimpanz je plesal
za drobiž.
Ko sem odprl oci,
glasba ni prenehala.
Kje sem bil?
Saj res, v prazni sobi
*** garažo.
Vendar zdaj ni bila vec
prazna. Imel sem obisk.
Nekdo je prinesel vse moje stvari:
knjige, pisalni stroj, obleke.
Kaj se dogaja?
Hej, vi. Max, ali kar ste že.
Zakaj so moje stvari tukaj?
Z vami govorim. Moje obleke
in stvari so v tisti sobi.
Jaz sem jih prinesel.
- Tako?
- Kaj je narobe? Ali kaj manjka?
- Kdo vas je prosil?
- Jaz.
Ne vem, zakaj se razburjate.
Nehaj igrati, Max.
Zdelo se mi je pametno,
ce bova delala skupaj.
Popravil bom vaš scenarij.
Nisem rekel, da bom ostal.
- Všec vam bo.
- Imam svoje stanovanje.
Z najemnino zamujate
tri mesece.
- Uredil bom.
- Vse je placano.
Odbila bova od
moje place.
Ni bodimo malenkostni.
Ne bomo vodili racunov.
- Razpakiraj stvari g. Gillisa.
- Sem jih že.
- Zložite jih nazaj. Ne bom ostal.
- Odlocite se že.
Hocete to delo
ali ne?
Hotel sem delo, denar
in cim prej oditi.
Mislil sem, da bi lahko
koncal v dveh tednih.
Toda ni bilo preprosto povezati
njenih divjih halucinacij.
Še teže pa je bilo, ker je
ves cas bdela *** mano,
da ne bi oskrunil njenega
dragocenega dela.
Kaj je to?
- Prizor, ki sem ga izlocil.
- Kateri prizor?
Na trgu s sužnji.
Bolje je preiti...
Boste izlocili mene?
Prevec vas je. Nocejo
vas v vsakem prizoru.
Zakaj pa mi oboževalci še vedno
pišejo in me prosijo za avtograme?
Ker hocejo videti mene,
Normo Desmond.
Vrnite prizor.
Prav.
Nisem se prepiral z njo.
Na mesecnico ne vpiješ.
Lahko pade in si zlomi vrat.
Hodila je po vrtoglavih
višavah minule slave.
Povsem nora, kadar je šlo za eno
temo: njo na filmskem traku.
Velika Norma Desmond.
Kako je lahko dihala v hiši tako
prenatrpani z Normo Desmond?
Vec Norme Desmond
in še vec Norme Desmond.
Seveda pa nisem
samo delal.
Max je trikrat na teden
dvignil veliko sliko,
ki jo je dobila od neke
gospodarske zbornice.
Gledali smo film,
kar v njeni dnevni sobi.
Zdelo se ji je prijetneje
kot iti ven.
Resnica je bila, da se je
bala sveta zunaj.
Bala se je, da bi jo spomnil,
da je cas minil.
Gledali smo neme filme. Max
je upravljal s projektorjem.
Kar je bilo dobro.
Vsaj ni mogel izvajati
spremljave na orglah.
Sedela je tesno ob meni
in dišala po tuberozah.
Kar še zdalec ni moj
priljubljen parfum.
Vcasih me je med gledanjem
prijela za roko ali dlan.
Pozabila je, da je
moja šefinja.
Postala je oboževalka, ki jo
navdušuje igralka na platnu.
Najbrž ni treba razlagati,
kdo je bila zvezda.
Vedno smo gledali njene filme.
Samo te je hotela videti.
PREŽENI TE ZLE SANJE,
KI SO MI OKLENILE SRCE.
Še vedno je cudovito, kajne?
Brez dialoga.
Nismo potrebovali besed.
Imeli smo obraze.
Takih obrazov ni vec.
Morda eden, Garbo.
Ti bedasti producenti.
Kreteni. Ali nimajo oci?
So pozabili, kakšna
je videti zvezda?
Spet bom igrala,
bog mi je prica.
Vcasih so igrali bridge.
Tocka je štela 20 centov.
Dobil sem polovico njenega dobitka.
Enkrat celo 70 centov, ker je bila
edina gotovina, ki sem jo dobil.
Ostali igralci so bili
igralski prijatelji,
medle podobe, ki se jih morda
spomnite iz nemih filmov.
Imel sem jih za njene
vošcene lutke.
- Karo.
- Srce.
- Pik.
- Naprej.
- Tri brez aduta.
- Naprej.
- Naprej.
- Izprazni pepelnik, Joe.
- Neki možje vas išcejo.
- Ni me tukaj.
Povedal sem jim.
Našli pa so avto
in odvlekli ga bodo.
Kje je pepelnik?
Joe, prinesi pepelnik.
- Rad bi govoril z vami.
- Ne zdaj, igram.
Prišli so po moj avto.
Zdaj sem pozabila,
koliko pikov je zunaj.
- Denar potrebujem zdaj.
- Ne moreš pocakati?
- Ne.
- Prosim.
- Kaj je? Kje gori?
- Ostal sem brez avta.
Torej ni tako pomembno.
Zame je. Zato sem prišel
v to hišo pisat za vas.
Ne potrebujemo dveh avtomobilov,
enega že imamo.
Ne cenenega iz kroma,
pac pa Isotto Fraschini.
Poznaš znamko
Isotta Fraschini?
Rocno izdelan.
Stal je 28000 $ .
Tako je Max stari avto
zapeljal ven in ga zlošcil.
Vodila me je na vožnje
po hribih za Sunsetom.
Sedeži so bili tapecirani
z leopardjo kožo
in vozilo je imelo
pozlacen telefon.
- Grda srajca.
- Kaj ji manjka?
Nic, ce delaš na crpalki. Sita sem
tudi istega suknjica in hlac.
Max, kje prodajajo najboljše
moške obleke?
Ne potrebujem oblek,
vsekakor pa nocem, da mi jih kupite.
Privošci mi to veselje.
Rada bi, da bi bil ceden.
Ali res moraš žveciti?
Za moškega je najboljša
modra flanela.
To, z eno vrsto gumbov.
Potrebujemo še plašc.
Kaj imate iz kamelje dlake?
- Vecerna obleka.
- Ne potrebujem je.
Seveda jo. Smoking, frak,
in ce ne boš pazil, še žaket.
- Kaj mi bo frak?
- Za zabave in novo leto.
- Kje imate vecerne obleke?
- Za mano, gospa.
Ta je iz kamelje dlake,
toda potipajte to vigonjko.
- Malce dražji je.
- Kamelja dlaka bo v redu.
Ce že placa gospa,
zakaj ne vzamete vigonjke?
Zadnji teden v decembru
je zacelo deževati.
Mocne padavine. Pretirane,
kot je vse v Kaliforniji.
Dež je padal skozi strop
moje sobe *** garažo.
Max me je preselil
v glavno stavbo.
Ni mi bilo všec.
Cas zase sem si lahko vzel
samo v tisti sobi.
Ampak bolje to, kot spati v
dežnem plašcu in galošah.
- Cigava soba je bila to?
- Soba njenega moža.
Njenih mož. Gospa je
bila porocena trikrat.
Najbrž od tod vidiš Catalino.
Vendar ne na takšen dan.
Kaj je z vrati?
Nimajo kljucavnice.
Nikjer v hiši
ni kljucavnic.
Zakaj? Gotovo
obstaja razlog.
- Nasvet zdravnika.
- Kakšnega?
Gospejinega. Gospa
ima obdobja potrtosti.
Poskušala si je že
vzeti življenje.
Biti moramo previdni.
Nobenih tablet ali britvic.
V gospejini sobi
zapiramo plin.
Zaradi njene kariere? Dovolj
je iztržila. Ni pozabljena.
- Oboževalci ji še pišejo.
- Ne glejte poštnih žigov.
Vi jih pošiljate.
Imam prav, Max?
Zlikati moram vašo
vecerno obleko.
Upam, da niste pozabili
na novoletno zabavo.
Nisem. Najbrž pridejo
vse vošcene lutke.
Ne bi vedel.
Vse je uredila gospa.
Spet sem jo videl.
Njeno sobo
v satenu in volanckih.
S posteljo kot pozlacen coln.
Popolno okolje za kraljico
nemih filmov. Uboga reva.
Še vedno ponosno maha paradi,
ki je šla že zdavnaj mimo.
Na zabavi za novo leto sem spoznal,
kaj cuti do mene.
Morda sem bil tepec,
da tega nisem predvidel.
Žalostno, neprijetno
razodetje.
Joe!
Zelo si ceden.
Obrni se.
- Prosim.
- Daj no.
Brezhibno. Cudovita
ramena in oblika.
Blazinice so, ne slepite se.
Urediti se je pomenilo
obleci modro obleko.
Ni mi všec ovratni gumb.
Imeti bi moral biser.
Ne bom nosil uhanov.
- Pojdiva kaj popit.
- Ne bi pocakala drugih?
Max, šampanjec.
Pazi, spolzko je.
Dala sem jih zlošciti.
Na naju. Pod je bil lesen,
vendar sem ga zamenjala.
Valentino je govoril: "Za tango
so najboljše plošcice." Pridi.
- Ne na podu z Valentinom.
- Le pridi.
- Ne nagibaj se tako nazaj.
- Tale rec me žgecka.
Kaj res?
- Ura je 10.15. Kdaj pridejo?
- Kdo?
- Ostali gostje.
- Nikogar ne bo.
Te noci noceva deliti z drugimi.
Samo za naju je.
Mocneje me objemi.
Prav.
Kaj, ko bi opolnoci metala
kozarce cez Maxa?
- Se ti zdi smešno?
- Malce.
Ura se je vlekla.
Pocutil sem se ujetega kot cigareta
v napravi na njenem prstu.
Naslednje leto bo cudovito.
Kako se bova zabavala.
Napolnila bom bazen ali odprla hišo
v Malibuji, da boš imel ocean.
Ko bo film posnet, ti bom kupila
ladjo in odplula bova na Havaje.
Ne kupujte vec zame.
Ne bodi neumen. Izvoli.
Hotela sem ti jo dati opolnoci.
Ne morem je vzeti.
Molci. Bogata sem. Bogatejša
od današnje hollywoodske svojadi.
Imam milijon dolarjev.
Moje so tri ulice v mestu. In nafta
v Bakersfieldu se crpa in crpa.
Kupim nama lahko
karkoli hoceva.
- Ne govorite o nama.
- Kaj te je picilo?
S kakšno pravico
si me lastite?
S kakšno pravico?
Hoceš, da ti povem?
Niste pomislili, da imam morda
svoje življenje, morda dekle?
Koga? Kakšno
natakarico ali statistko?
Nisem za vas.
Želite Valentina, nekoga
s konji, pomembneža.
Hoceš reci, da noceš,
da te ljubim? Reci to.
Nisem vedel, kam grem.
Moral sem samo oditi.
Moral sem med vrstnike. Moral
sem spet slišati, da se kdo smeji.
Pomislil sem na Artieja.
Za novo leto bo gotovo
priredil zabavo.
Za pisce brez dela,
skladatelje brez založnika,
igralke, ki še verjamejo
moškim, ki delijo vloge.
Mladi, ki jim ni mar, dokler
lahko s kom delijo gorje.
Hollywood nas ne razvaja,
bazena nimamo mi.
Oblek imamo bolj malo,
zaslužiti se ni dalo.
- Živijo, Joe.
- Tom.
- Kako si kaj?
- Živijo, Joe.
- Glej no, Joe Gillis.
- Živijo, Artie.
Kje se skrivaš? Skoraj bi te
prijavil za pogrešanega.
Vsi poznate slavnega scenarista,
tihotapca urana
in osumljenca umora
Black Dahlie.
- Daj mi plašc.
- Ne bi ga slekel.
- Saj boš ostal, kajne?
- Ja.
Potem pa le.
Kaj je to, kuna?
Od koga si si jo sposodil?
Od Adolphea Menjouja?
- Blizu, ampak brez cigare.
- Si res tihotapec?
- Kje je pijaca?
- Pridi.
Dobra zabava.
Sem Elsa Maxwell
pomocnikov direktorjev.
Ne pretiravajte s puncem.
Statisti dobijo samo tri kozarce.
- Potem igrajte.
- Smem nekaj casa ostati?
- Zabava bo trajala vso noc.
- Ostal bi nekaj tednov.
- Kavc je prost.
- Sprejmem.
Sluga bo poskrbel za prtljago.
Vpisati se moraš tukaj.
Živijo, g. Gillis.
- Se poznata?
- Betty Schaefer, Sheldrake.
- Saj res. "Bases Loaded."
- Pocasi.
To žensko ljubim.
Kaj se dogaja?
Obožuje moja
literarna dela.
- Prizadela sem ga.
- Kje je telefon?
Pri mavricni sobi.
Smem jaz telefonirati,
ko bosta koncali?
- Pozabili ste pijaco.
- Hvala.
- Upala sem, da vas bom srecala.
- Da vzamete nož iz mojega hrbta?
Pekla me je vest.
Našla sem stare zgodbe.
- Kako prijazno.
- Ena ima naslov "Window."
- "Dark Window." Vam je bila všec?
- Ne, razen šestih strani.
Tam se spominjate...
Se lahko kje pogovoriva?
Pojdiva v mavricno sobo.
Ponudil sem ti kavc,
ne dekleta.
Poslovni pogovor.
Torej se vam del moje zgodbe
zdi vreden omembe?
Kjer pripoveduje,
kako je biti uciteljica.
- Imel sem tako uciteljico.
- Morda je zato dobro.
- Pristno je, ganljivo.
- Kdo hoce pristno in ganljivo?
Ne bodite taki.
Vredno je truda.
- Naj zacnem takoj?
- Resno. Imam zamisli.
Jaz tudi. Novo leto je,
poskusiva uživati.
Lahko narediva ladjice iz papirja
in imava regato.
- Ali pa do konca odpreva prho.
- Lahko zavzameva kuhinjo.
- Ste lacni?
- Lacen?
Po dvanajstih letih v džungli
sem sestradan, lady Agatha.
Lacen sem bele rame.
- Phillip, nor si.
Žejen sem svežine
tvojih ustnic.
Telefon je prost.
Ne, Phillip,
biti morava mocna.
Še vedno nosiš
vojaško uniformo,
razen tega pa zdaj
lahko telefoniraš.
Prav.
Nenadoma se bojim,
da te bom izgubil.
Ne boš. Natocila nama
bom to strašno pijaco.
- Me boš cakala?
- Z divje utripajocim srcem.
Življenje je lahko lepo.
Živijo Max, storite mi uslugo.
Žal mi je, zdaj ne
morem govoriti.
Seveda lahko. Spravite moje stare
obleke in pisalni stroj v kovcke.
- Nekdo bo prišel ponje.
- Nimam casa. Zdravnik je tukaj.
Zdravnik?
Kaj se dogaja?
Gospa je vzela vašo britvico
in si prerezala žile.
Kaj? Max!
lmam recept.
Dva zavitka kapljic proti kašlju
raztopiš v grozdnem soku...
Hej, Joe!
Srecno novo leto.
- Kako je z njo?
- V svoji sobi je.
Previdno. Ne tecite gor.
Glasbeniki ne smejo vedeti.
Pojdi stran.
Zakaj si storila
tako neumnost?
Neumno se je bilo
zaljubiti vate.
Casopisni naslovi
bi bili mikavni.
"Velika igralka mrtva
zaradi pisuna."
Velike igralke
so zelo ponosne.
Odidi k svojemu dekletu.
Tisto z dekletom
sem si izmislil,
ker se mi je zdelo
vse skupaj zgrešeno.
Nisem te hotel prizadeti.
Dobra si bila z mano.
Edina oseba v tem ušivem mestu,
ki je bila dobra z mano.
Zahvali se in odidi.
Pojdi, pojdi.
Ne, dokler ne obljubiš,
da se boš vedla razumno.
Spet bom to storila.
Spet bom poskušala.
Srecno novo leto, Norma.
Srecno novo leto, dragi.
- Prosim?
- Je to Crest View 51733?
Oprostite, da spet motim,
toda govoriti moram z g. Gillisom.
- Ni ga tukaj.
- Kje ga lahko najdem?
- Morda mi lahko pove kdo drug.
- Nihce vam ne more.
Prosim, ne klicite vec.
Max!
Kdo je bil? Kaj je?
Nic, gospa. Nekdo sprašuje
o izgubljenem psu.
Naša številka mora biti
podobna tisti od zavetišca.
Pocakaj. Scenarij boš
odpeljal na Paramount.
- Izrocil ga boš g. DeMilleu.
- Prav, gospa.
- Ga boš res poslala DeMilleu?
- Ja. Pravi dan je.
Astrologinja je prebrala
njegov in moj horoskop.
DeMille je lev,
jaz škorpijon.
Mars že dolgo
prehaja Jupiter.
Danes je dan
velike združitve.
Obrni se, dragi.
Obrisala te bom.
Scenariji se ne prodajajo
na podlagi horoskopa.
Sebe prodajam,
ne scenarija.
DeMille je govoril,
da sem njegova zvezda.
Kdaj je to govoril?
Od tega je res že nekaj let.
Toda še nikoli nisem bila lepša.
Veš, zakaj? Ker še nikoli
nisem bila tako srecna.
Nekaj vecerov pozneje smo šli k eni
od vošcenih lutk na bridge.
Do takrat me je že naucila
igrati bridge, plesati tango
in katero vino
se pije pri kateri ribi.
Ta bedak. Pozabil mi je
napolniti cigaretnico.
- Vzemi mojo.
- Grozne so. Po njih kašljam.
Ustavi. Kupil
ti jih bom.
Res si zlat.
SCHWABOVA DROGERIJA
Zavitek tistih turških
cigaret. Abdullas.
Roke kvišku, Gillis,
sicer je po tebi.
Pozdravljena.
- Vesela sem, da vas vidim.
- Si se zapletel z mafijo?
Žal mi je zaradi novega leta.
Prijateljica je zbolela.
Gotovo je imela 10 karatni
ledvicni kamen.
Nehaj. Kje se skrivaš?
- Cudovito novico imam.
- Sploh se ne skrivam.
Poklicala sem agenta,
združenje.
Dobila sem številko
na Crest View.
Nekdo z naglasom
je rencal, da te ni,
da te ne pozna.
Mar res? Kaj je
dobra novica?
- Sheldrakeu je všec uciteljica.
- Katera?
"Dark Windows." Meni,
da bi se dalo kaj narediti.
- Kje je denar?
- Kje je zgodba?
Bahala sem se
z nekaj zamislimi.
Dodelati jo moraš.
Imam že 20 strani
in moški lik.
Napišita veliko ozadja,
da bom imel delo.
Molci. Ce bi lahko
napisal zgodbo...
Ne pišem vec
vnaprej.
- Zgodba je skoraj prodana.
- Nehal sem pisati.
- G. Gillis, prosim.
- Takoj pridem.
Naglas. Že vem,
vohun za tujo državo je.
- Poglej ovratnik in manšete.
- Oditi moram.
- Hvala, da vas skrbi moja kariera.
- Skrbi me moja.
Hotela sem sodelovati.
Nocem vedno brati.
Rada bi pisala.
- Žal mi je, ce sem vas izdal.
- Ste.
Zbogom.
- Dolgo je trajalo.
- Srecal sem znance.
- Kje so moje cigarete?
- Tvoji...
Norma, prevec kadiš.
Kadar je posumila,
da se dolgocasim,
mi je priredila
predstavo v živo.
Revijo Norme Desmond.
Prva tocka je bila vedno
Bathing Beauty Macka Sennetta.
Še vedno se vidim v vrsti:
Marie Prevost, Mabel Normand.
Mabel mi je vedno
hodila po nogah.
Kaj je narobe?
Zakaj si tako slabe volje?
Nic ni narobe. Zabavam se.
Pokaži mi še kaj.
Daj mi svincnik. Potrebujem
ga za brke. Zapri oci.
Nekaj pa je bilo narobe.
Mislil sem na Artiejevo dekle,
na gdc. Schaefer.
Bila je kot vsi pisci,
ki pridejo v Hollywood.
Castihlepna v želji,
da vidi svoje ime, kjer piše:
; ; Scenarij; ; ali; ; lzvirna zgodba. ; ;
Gledalci ne vedo,
da film nekdo napiše.
Mislijo, da si igralci besedilo
izmislijo sproti.
Odpri oci.
- Gospa ima telefon.
- Ne moti me.
- Paramount klice.
- Kdo?
Studio Paramount.
Mi zdaj verjameš? Vedela sem,
da bo DeMille zagrizel.
Ne klice DeMille,
pac pa neki Gordon Cole.
- Pravi, da je nujno.
- Seveda je.
DeMille me bo
poklical osebno.
Da si drzne to narociti pomocniku.
Reci, da nimam casa in odloži.
Dobro, gospa.
Kaj praviš? Posnela
sva uspešnih 12 filmov.
- Morda je na snemanju.
- Poznam ta trik.
Poskuša z omalovaževanjem,
da bi mi zbil ceno.
Na klic sem cakala 20 let. DeMille
bo pocakal, da bom pripravljena.
Pripravljena je bila
cez kakšne tri dni.
Zacuda pa je
iz Paramounta
prišlo še nekaj
nujnih klicev.
Na debelo se je nalicila,
si nadela tancico
in se namenila
obiskat DeMillea.
Oprostite, gospa, senca pod levim
ocesom je malce postrani.
Hvala, Max.
Nehajte trobiti.
H g. DeMilleu gremo,
odprite vrata.
Snema. Ste se najavili?
Ni se nam treba.
- Vozim Normo Desmond.
- Katero Normo?
- Normo Desmond.
- Hej, Jonesy.
Saj to je gdc. Desmond.
- Kako vam gre, gdc. Desmond?
- Odpri vrata.
- Seveda, gdc. Desmond.
- Ne smejo noter brez dovolilnice.
Gdc. Desmond sme.
- Kje snema g. DeMille?
- Na odru 18.
Hvala, Jonesy.
Nauci prijatelje olike.
Brez mene ne bi imeli službe,
ker ne bi bilo Paramounta.
- Prav imate.
- Pelji, Max.
Oder 18.
Opozarjam Henryja Wilcoxona.
Razgrni, da bom kaj videl.
Tišina tam zadaj.
Norma Desmond prihaja
na obisk h DeMilleu.
Osvetlite tisti del,
da bom videl pobeg.
Malce nazaj. Umaknite se.
Ti zadaj.
Norma Desmond
prihaja k DeMilleu.
Norma Desmond?
Samo trenutek.
Potegni mec in z njim dvigni
zaveso. Tem leži Samson.
Norma Desmond
prihaja na obisk.
- Norma Desmond?
- Stara mora biti milijon let.
Kam to postavlja mene?
Lahko bi bil njen oce.
Prodati hoce svoj
grozen scenarij.
Kaj naj ji recem?
Lahko recem, da ste na projekciji
in jo grdo odslovim.
Trideset milijonov oboževalcev
jo je odslovilo.
- Nisem hotel...
- Seveda ne.
Norme Desmond niste poznali
kot dekleta pri 17-ih,
ki ima vec poguma, pameti in srca
kot katerikoli mlad clovek.
- Menda je bila prava nadloga.
- Samo proti koncu.
Ducat prevec zavzetih
reklamnih posrednikov
lahko povsem zlomi
cloveškega duha.
Pocakajte.
- Noceš iti zraven?
- Scenarij je tvoj.
- Veliko srece.
- Hvala, dragi.
Pozdravljen, pobic.
- Živijo, g. DeMille.
- Vesel sem te.
Najino zadnje srecanje
je bilo veselo.
Plesala sem na mizi.
Nisi bila edina. Lindbergh
je pristal v Parizu. Vstopi.
Opraviciti se ti moram,
ker te nisem poklical.
Daj se, jezna sem.
- Vidiš, da imam delo.
- To ni opravicilo.
- Si prebral scenarij?
- Sem.
Lahko bi me poklical sam,
ne pa da si to prepustil pomocniku.
- Kakšnemu pomocniku?
- Gordonu Coleu.
Gordon Cole?
Ce te scenarij
ne bi zanimal,
me ne klical
desetkrat.
Vaje imamo.
Usedi se na moj stol
in se pocuti kot doma.
Hvala.
- Kmalu se vrnem.
Prinesi telefon in poklici
Gordona Colea.
Hej, gdc. Desmond.
- Jaz sem, Hogeye.
- Živijo, Hogeye.
Naj si vas ogledam.
Glejte, Norma Desmond.
Norma Desmond.
Mislil sem, da je mrtva.
- Lepo vas je videti.
- Se me spomnite?
Seveda, Patsy.
- Poznaš Normo Desmond?
- Me veseli.
Gordon, tukaj C. B. DeMille.
Si ti klical Normo Desmond?
Sem, g. DeMille. Zaradi njenega
avtomobila Isotta Fraschini.
Njen voznik se je pripeljal z njim.
Primeren je za film.
- Hoteli smo ga najeti.
- Razumem.
Najlepša hvala.
Obrnite reflektor
v pravo smer.
Poklical sem Gordona Colea.
Si videl, kako so prišli?
V našem poslu se zgodijo
nore stvari, Norma.
Upam, da nisi izgubila
smisla za humor.
- Kaj je narobe?
- Nic.
Nisem se zavedala, kako
se bo vrniti v stari studio.
- Nisem vedela, kako ga pogrešam.
- Tudi mi te pogrešamo.
Spet bova sodelovala.
Najin najboljši film bo.
- O tem bi se rad pogovoril.
- Ali ni dober scenarij?
V njem je nekaj dobrih odlomkov,
vendar bi bil zelo drag.
Ni mi mar.
Spet hocem delati. Veliko
mi pomeni, da me hoceš.
Z veseljem bi delal s tabo,
ce bi bilo le mogoce.
Zapomni si, ne delam pred
deseto in ne po pol peti.
- Pripravljeni smo, g. DeMille.
- Prav.
Sedi in glej. Filmi so se
precej spremenili.
Zacnimo.
Na svoja mesta.
Snemamo.
Vidite tiste pisarne,
g. Gillis?
Bile so gospejina oblacilnica.
Cela vrsta.
Wallace Reid
je bil prikrajšan.
Imel je velik bungalov
na kolesih.
Jaz sem bil zgoraj. Tam,
kjer piše "Bralni oddelek."
Moje stene je pokrivalo
modro lakasto usnje.
Takoj se vrnem.
To je smešni avto, ki ga je omenil
Cole. Si ga smeva ogledati?
Kaj je na njem smešnega?
Ce želiš uporabiti kaj iz zgodbe
"Dark Windows", ti dovolim.
Za božjo voljo.
Vstopi in sedi.
- Resno mislim.
- Zakaj bi to storil?
Ce dobiš 100.000 $, mi kupi cokolado,
ce bo oskar, me omeniš.
Sprejela bi, vendar sama
nisem dovolj dobra.
- Kaj pa tvoje zamisli?
- Poslušaj predloge.
Ven bi vrgla psihološko razglabljanje
o morilcevem razmišljanju.
Psihopati gredo za med.
Zgodba govori
o življenju uciteljev.
Ona uci v redni šoli,
on v vecerni.
Prvic se srecata...
- Nimam casa poslušati.
- Pohitela bom.
- Zgodba je tvoja.
- Lahko delava zvecer.
Ali zgodaj zjutraj. Ta mesec
sem ti povsem na voljo.
- Artieja ni v mestu.
- Kaj ima on pri tem?
- Zarocena sva.
- Dobro zate.
- Prijeten fant je.
- Se strinjam.
V Arizoni snemajo
vestern.
Cas imam vsak vecer in vsak vikend.
Lahko delava pri tebi.
Ne bo šlo. Zberi pogum
in napiši zgodbo.
- Sovražim te.
- Naj ne bo prevec otožna.
Ona uci podnevi,
on ponoci.
Ne poznata se, toda delita
si sobo. Ceneje je.
Spita v isti postelji.
Seveda v izmenah.
Se šališ?
Zdi se mi dobro.
- Meni tudi.
- Pokazala ti bom, kam sodi.
Adijo.
Kaj je?
Ugotovil sem, zakaj so tolikokrat
klicali iz Paramounta.
Nocejo gospe. Najeli
bi radi njen avto.
Kaj?
Adijo, Norma. Bomo videli,
kaj lahko storimo.
Ne skrbi me. Stara ekipa bo spet
skupaj. Nic nas ne bo ustavilo.
Stara ekipa? Ja.
- Adijo, draga.
- Adijo, g. DeMille.
- Kako je šlo?
- Ne bi moglo iti bolje.
Toda najprej mora posneti
ta film. Moj je naslednji.
Poklici Gordona Colea.
Na avto naj kar pozabi.
Takega lahko
najde kje drugje.
Ce bo treba,
mu jih bom kupil pet.
Po tistem so
lepotni strokovnjaki
zasedli hišo na
Sunset Boulevardu.
Prestala je vrsto
neusmiljenih postopkov.
Kot športnik, ki bo šel na
Olimpiado, je štela kalorije
in hodila spat ob devetih.
Bila je odlocena,
da bo pripravljena,
pripravljena na kamere,
ki se ne bodo prižgale.
- Ljubi, si notri?
- Ja.
Ne obracaj se.
Glej v knjigo.
Prišla sem ti zaželet lahko noc.
Ne smeš me videti.
- Nisem prevec privlacna.
- Lahko noc.
- Shujšala sem 25 dkg.
- Lepo.
Skrbel me je moj vrat.
Ta ženska dela cudeže.
- Dobro.
- Tudi ti pojdi spat.
- Malce bom še bral.
- Sinoci si šel ven, kajne?
- Zakaj to praviš?
- Ker vem.
Tlacila me je mora,
klicala sem te. Kje si bil?
- Šel sem na sprehod.
- Ni res, vzel si avto.
Peljal sem se na obalo. Menda noceš,
da se pocutim ujetega v hiši?
Seveda ne. Vendar
nocem biti sama.
Ne zdaj, ko sem pod takim pritiskom.
Moji živci so napeti.
Prosim te, bodi malce
potrpežljiv in prijazen.
- Nicesar nisem storil.
- Seveda ne.
Ne bi ti dovolila.
Lahko noc, dragi.
Ja, vsako noc sem se
odplazil iz hiše.
Kot sem se pri dvanajstih izmuznil
gledat gangsterske filme.
Zdaj filme nisem hodil gledat,
poskušal sem ga napisati.
Zgodba,
ki jo je izbrskala Betty Shaefer
mi je zvenela v glavi.
Obdelovala sva jo ponoci,
ko je bil studio zapušcen,
v njeni pisarni.
Pisal mi je Artie.
Dežuje, odkar so
prišli v Arizono.
Dogajanje so postavili v dež
in posneli polovico.
Zdaj sije sonce.
Ne vedo, kdaj se vrnejo.
- Dobro.
- Zakaj? Pogrešam ga.
- Mislil sem na dialog. Tekel bo.
- Res?
Seveda, zlasti ko ga bo
preplavila glasba.
- Se kdaj sovražiš?
- Ves cas.
Resno mislim,
besedilo je dobro.
- Užitek je pisati s tabo.
- Hvala.
NORA NA FANTA, NORMA
- Kdo je Norma?
- Kdo?
Oprosti, obicajno
ne berem posvetil.
Dala mi jo je prijateljica.
Dama srednjih let, zelo
neumna in radodarna.
Bi rekla,
cisto zlato je.
Svetoval sem ji
glede scenarija.
Stara zgodba. Plahi duši
pomagaš prek ceste.
Izkaže se, da je multimilijonarka
in zapusti ti vse premoženje.
Bralci ste res zoprni.
Poznate vse zgodba.
Preglej deseto stran,
dokler ne zavre voda. Prav?
Velja.
Kadar se nama
je zataknilo,
sva se sprehodila
skozi kulise.
Nisva veliko govorila, samo tavala
sva po ulicicah med odri,
ali po prizorišcih, ki so jih
pripravljali za snemanje.
Na enem teh sprehodov mi je
povedala o svojem nosu.
Poglej to ulico.
Vse je lepenka, votlo, navidezno,
narejeno z ogledali.
Pa mi je bolj všec kot
katerakoli ulica na svetu.
Morda zato, ker sem se tu
igrala kot otrok.
Si bila otroška igralka?
Ne, rodila sem se blizu studia.
Na Lemon Grove Avenue.
Oce je bil glavni elektricar.
Mama še dela v garderobi.
Druga generacija, kaj?
- Tretja.
Babica je bila kaskaderka.
Iz filmske družine sem.
Pricakovali so,
da bom igralka.
Deset let sem hodila na tecaje
igranja, izražanja, plesa.
Potem sem šla na poskusno
snemanje. Ni jim bil všec nos.
Malce je bil nagnjen.
Šla sem ga operirat.
Potem jim je bil nos všec,
ni pa jim bila igra.
- Dobro so opravili.
- Placala sem jim 300 $ .
- Žalostno.
- Sploh ne.
Streznilo me je. Zacela sem kot
kurirka, zdaj berem besedila.
Iskreno povej. Ti ni žal za posnetke
od blizu, gala prizore?
Niti malo. Ne moti me biti
na drugi strani kamer.
- Bolj zabavno je.
- Trikrat hura za Betty Shaefer.
- Zdaj bom poljubil tvoj nos.
- Prosim.
Smem reci, da dišiš
zelo omamno?
- Najbrž zaradi šampona.
- To ni šampon.
Dišiš kot sveže oprani
laneni robci,
kot povsem nov
avtomobil.
- Koliko si stara?
- 22 let.
Pametno dekle.
Najlepša leta.
Ce hoceva kdaj koncati zgodbo,
stoj vsaj pol metra od mene.
Prvic ko se ti bom
bolj približal,
sezuj cevelj in me z njim
mahni po glavi.
Zdaj pa nazaj za pisalni stroj
po Washington Squareu.
Kaj je, Max?
Bi rad opral avto?
Ali v prostem
casu vohuniš?
Pazite, ko greste cez dvorišce.
Gospa morda gleda.
Naj grem po kuhinjskih stopnicah
in se slecem v temi?
Ne poizvedujem,
kam hodite vsako noc.
Zakaj ne? Pišem scenarij
in koncal ga bom.
Zelo me skrbi za gospo.
Prav gotovo. Z nicemer
ji ne pomagava.
Pitava jo z lažmi,
ko se pripravlja na film.
- Kaj bo, ko bo izvedela?
- Nikoli ne bo.
Tako je moje delo
in že dolgo je tako.
Odkril sem jo, ko ji je bilo 16 let.
Iz nje sem naredil zvezdo.
Ne morem dovoliti,
da propade.
- Vi ste iz nje naredili zvezdo?
- Ja, zrežiral sem vse zgodnje filme.
Takrat so bili obetavni
trije mladi režiserji.
D. W. Griffith, Cecil B. DeMille
in Max Von Mayerling.
Ona je iz vas
naredila slugo.
Sam sem se hotel vrniti,
ceprav se zdi ponižujoce.
Lahko bi
nadaljeval kariero,
toda potem, ko me je zapustila,
mi je bilo vse neznosno.
Bil sem namrec
njen prvi mož.
Tukaj si, Joe.
Kdaj si prišel domov?
Kje si bil, Joe?
lmaš drugo?
Vem, da je ženska. Kdo je?
Zakaj te ne morem vprašati?
Moram vedeti.
ZGODBA BREZ NASLOVA
JOSEPH C. GILLIS
IN BETTY SCHAEFER
Kaj je narobe?
Betty, zbudi se. Zakaj
tako strmiš vame?
Sem strmela? Oprosti.
Kaj ti je nocoj?
- Kaj je?
- Nekaj se je zgodilo.
- O tem nocem govoriti.
- Zakaj ne?
Pac nocem.
Kaj si slišala?
Povej mi.
Gre zame?
Nima se smisla sprenevedati.
Sooci se s tem, kar te žre.
- Artie mi je poslal telegram.
- Artie? Kaj je narobe?
Želi, da pridem
v Arizono.
Pravi, da se lahko tam
porociva za dva dolarja.
Tako bi si prihranila
medene tedne.
Zakaj ne greš? Scenarij
lahko dokoncava do cetrtka.
Nehaj jokati. Porocila se boš.
To si si želela.
Zdaj si ne želim vec.
- Zakaj ne? Nimaš rada Artieja?
- Imam ga. Vedno ga bom imela.
Vendar nisem vec
zaljubljena vanj,
Kaj se je zgodilo?
Ti.
Šele ko sem se vrnil
v svoj cudaški zapor,
sem se zacel
zavedati dejstev.
Prihodnost Betty Schaefer
je bila v mojih rokah.
Zarocena je z Artiejem Greenom,
najboljšim clovekom na svetu,
zaljubljena pa je vame.
Bila je neumna, da ni opazila nic
zlaganega pri moji nastanitvi.
Bil sem baraba,
ker ji nisem povedal.
Ampak cesa takega ne moreš
reci nekomu, na katerega si nor.
Morda se lahko izmažem,
se rešim Norme.
Morda lahko vso zmešnjavo
pometem iz svojega življenja.
Je to Gladstone 9281?
Rada bi govorila z gdc. Schaefer.
Zdaj je gotovo že doma.
Betty, spet klice tista ženska
s cudnim glasom.
Kaj hoce?
Betty Schaefer.
Oprostite, ker klicem tako pozno,
vendar je to moja dolžnost.
Gre za g. Gillisa.
Saj ga poznate.
Koliko veste o njem?
Veste, kje živi, kako živi,
s cim se preživlja?
Kdo ste? Kaj hocete?
Kaj vam mar?
Gdc. Schaefer, poskušam
vam storiti uslugo
in vam prihraniti
veliko gorja.
Morda ste premladi, da bi
sploh vedeli za take moške.
Ne vem, kaj vam je natvezil,
toda ne živi pri sorodnikih
niti pri prijateljih v obicajnem
pomenu besede.
Vprašajte ga še enkrat.
Prav ima, Betty,
vprašaj me. Joe tukaj.
Kje si, Joe?
Zakaj gre?
Pridi sem,
pa boš videla.
Naslov je Sunset
Boulevard 100086.
Ne sovraži me, Joe. To sem storila,
ker te potrebujem.
Potrebujem te, kot te nisem
še nikoli. Poglej me.
Poglej moje roke,
obraz, podocnjake.
Kako naj delam, ce hiram
v takih mukah?
Ne predstavljaš si,
kaj sem morala prestati.
Kupila sem revolver. Stala sem pred
ogledalom, vendar nisem mogla.
Ne glej tako sovražno.
Vpij name, udari me,
samo ne sovraži me.
Reci, da me ne
sovražiš, Joe.
Tukaj je 10079, Connie.
Na tej strani bo.
- Betty, naj grem s tabo.
- Ne, vse bo v redu.
Ljubim te, Joe.
Ljubim te.
Kaj boš storil, Joe?
Kaj nameravaš?
Bom jaz odprl, Max.
Živijo, Betty.
Strah me je.
Je kaj groznega?
Vstopi.
Si bila kdaj v kakšni teh
hollywoodskih palac?
Takrat so služili po 18000 $
na teden brez davka.
Previdno, plošcice so spolzke.
Valentino je plesal po njih.
- Ali živiš tukaj?
- Tako je.
- Cigava je hiša?
- Njena.
- Cigava?
- Poglej naokrog, povsod je.
Ce se ne spomniš obraza, se boš
gotovo imena. Norma Desmond.
- Je ona poklicala?
- Bi kaj popila?
Vedno imamo šampanjec
in kaviar.
- Zakaj me je poklicala?
- Ljubosumna je.
Si že kdaj videla toliko krame?
Strop je s Portugalske.
Poglej tole.
Zasebna kinodvorana.
Nisem prišla gledat hiše.
Kaj je z Normo Desmond?
To ti skušam povedati.
Hiša je ogromna.
Osem velikih spalnic,
v vsaki kopalnici kad.
V kleti je kegljišce.
Samotno je,
zato si je našla družbo.
Zelo preprost dogovor.
Dobro situirana
starejša ženska.
Mlajši moški,
ki mu ne gre prevec dobro.
- Ti je že jasno?
- Ne.
- Dal ti bom še nekaj namigov.
- Ne, nicesar nisem slišala.
Nikoli nisem prejela klica
in nikoli nisem bila v tej hiši.
Vzemi stvari
in pojdiva odtod.
Vse stvari?
Svojih 18 oblek, cevlje po meri,
šest ducatov srajc,
zapestne gumbe, platinaste
obeske za kljuce in cigaretnice?
- Pridi, Joe.
- Kam?
V stanovanje,
ki ga ne morem placevati,
k zgodbi, ki se bo morda
prodala, najbrž pa ne?
- Ce me ljubiš, Joe.
- Bodiva prakticna.
Tukaj mi je dobro. Dolgorocna
pogodba brez izhoda.
Tako mi je všec. Morda
ni vredno obcudovanja.
To ostaja tebi
in Artieju.
Ne morem te vec
gledati, Joe.
Bova poiskala izhod?
Tukaj je, Betty.
Srecno, Betty. Scenarij lahko
dokoncaš na poti v Arizono.
Ko se z Artiejem vrneta
in si bosta želela plavati...
Tukaj je bazen.
Hvala, dragi. Hvala, Joe.
Joe.
Smem vstopiti, Joe?
Nehala sem jokati.
Spet je vse v redu.
Reci, da nisi jezen.
Reci, da je vse,
kakor je bilo prej.
Joe.
Kaj pocneš, Joe?
- Kaj pocneš?
- Pakiram.
- Me zapušcaš?
- Ja, Norma.
Ne boš. Max!
Hvala za cedno garderobo
in uporabo nakita.
- Ostali nakit je v predalu.
- Tvoj je.
Vzel bi ga, a je prevec imeniten
za sedenje za pisalno mizo v Ohiu.
Nicesar mi ne pomeni. Dobiš
lahko karkoli. Kaj hoceš?
Denar?
Slabo bi ga naložila.
Nisem vec clovek za to delo.
Ne moreš oditi. Max!
Ne morem živeti brez tebe.
- Veš, da se ne bojim umreti.
- Odlocitev je tvoja.
Misliš, da sem si tisto
o pištoli izmislila?
Vidiš? Nisi mi verjel.
Misliš, da si ne upam?
- Si, ce bi bil dober prizor.
- Ni ti mar.
Sto tisocem
ne bo vseeno.
Ubila se boš v prazni hiši.
Gledalci so odšli pred 20 leti.
- Ni res. Še vedno me hocejo.
- Ni res.
- Kaj pa DeMille?
- Ni te hotel prizadeti.
- Studio je hotel samo tvoj avto.
- Kaj?
DeMille ti ni imel srca povedati.
Midva tudi ne.
Lažeš. Hocejo me.
Vsak dan dobivam pisma.
Povej ji, Max. Stori ji uslugo.
Povej ji, da ne bo filma.
Pisma oboževalcev
pišeš ti.
Ni res. Max!
Gospa je najvecja
zvezda.
Prtljago g. Gillisa
bom odnesel v avto.
Slišal si ga. Zvezda sem.
Stara si 50 let.
Odrasti.
Starost 50 let ni nic tragicnega,
ce ne poskušaš biti star 25 let.
Najvecja zvezda.
Zbogom, Norma.
Nihce ne zapusti zvezde.
Zaradi tega je zvezda.
Joe!
Joe!
Joe!
Zvezde so vecne, kajne?
Tukaj ste se pridružili vi.
Spet smo pri bazenu.
Vedno sem si ga želel.
Zdanilo se je in gotovo so me
fotografirali že tisockrat.
Potem so vzeli dva kosirja
in me izvlekli ven.
Zelo nežno.
Smešno, kako nežni postanejo
s tabo, ko si mrtev.
Izvlekli so me kot ubitega
kitovega mladica.
Zaceli so ugotavljati škodo,
zgolj za zapisnik.
Pred hišo se je trlo policajev,
novinarjev, sosedov, mimoidocih.
Tak vik in krik nastane, ko odprejo
novo veleblagovnico.
Prišli so celo
s filmskega dnevnika.
Tema, s katero so
se lahko vsi pozabavali.
Brezsrcni ta in ta.
Kaj bodo storili z Normo?
Tudi ce je ne obsodijo
zaradi zacasne neprištevnosti,
jo bodo naslovi
v casopisih pokopali.
"Pozabljena zvezda morilka; ;
; ; Postarana igralka; ;
; ; Nekdanja kraljica glamurja; ;
Oglednikovo pisarno, prosim.
Rad bi govoril z oglednikom.
- Kdo uporablja telefon?
- Jaz. Odložite.
To je pomembnejše.
Times?
Hedda Hopper.
Klicem iz spalnice
Norme Desmond.
Ne trudite se z reportažo.
Napišite naravnost.
Dan je razkril umor.
Norma Desmond,
nekdaj slavna igralka,
je v stanju popolnega šoka.
Obdaja jo
zavesa tišine,
ko sedi v budoarju hiše
na Sunset Boulevardu.
Je bil prepir nepremišljen?
Sta imela težave že prej?
Kako, da ste imeli
pištolo pri roki?
Kje ste spoznali tega moškega?
Od kod se je vzel?
Ste na kaj takega
pomislili že kdaj prej?
Gre za tatvino?
Ste ga zalotili pri kraji?
- Dnevnik je tu s kamerami.
- Naj odidejo.
Zdaj ni cas za kamere.
Ali nam želite kaj povedati,
gdc. Desmond?
Kamere? Kaj je, Max?
- Prispele so kamere.
- So tu?
- Reci DeMilleu, da pridem takoj.
- Kaj govori?
Tako jo lahko
spravimo dol.
Avto naj caka pred
vhodom. Prav.
- Vse bo pripravljeno, gospa.
- Hvala, Max.
Oprostite, pripraviti se
moram za svoj prizor.
- Kaj se dogaja?
- Imate izjavo?
Je priznala?
- Je vse pripravljeno?
- Še malo.
- So luci nared?
- So.
Nehajte vendar.
Tišina.
Luci.
Pripravljena, Norma?
Kateri prizor snemamo?
Kje sem?
Na stopnicah palace.
Ja, že vem.
Spodaj cakajo
princeso.
Pripravljena sem.
Kamere. Akcija.
Pa so se le prižgale,
tiste kamere.
Življenje, ki je lahko socutno,
se je usmililo Norme Desmond.
Sanje, ki se jih je tako obupano
oklepala, so jo preplavile.
Ne morem nadaljevati,
prevec sem srecna.
G. DeMille, smem nekaj
povedati? Hvala.
Zelo sem srecna, da sem spet
v studiu, da spet snemam film.
Zelo sem vas pogrešala,
nikoli vec vas ne zapustim.
Kajti po "Salome" bomo
posneli še veliko filmov.
To je moje življenje. Vedno bo.
Nicesar drugega ni.
Samo mi, kamere
in tisti cudoviti ljudje
tam v temi.
Zdaj me lahko
posnamete od blizu.